četrtek, 8. julij 2010

3. oratorijski dan=)

Zjutraj smo se dobili ob 8:10h….sledila je težko pričakovana jutranja kavica in pecivo;)Nadaljevanje dneva pa ni bilo običajno kot prva dva..namreč ob prihodu vseh, smo otroke razdelili po skupinah za kateheze in skupaj smo odfrčali po cesti do Lajš…na poti sta nas spremljali tudi Marjeta s kobilo Piko (original Picasso), ki sta vodila otroke po pravi poti! Nekateri otroci so se upirali in so se želeli razvajati ter nositi, a nismo se smeli pustiti, naš cilj je bil da jih utrudimo=)….ustavili smo se pri Barbari doma, kjer smo dobili sok in piškote za pogon naprej. Po dooolgi cesti (kot so pravili otroci) smo prispeli do Lajš, kamor nam je naš prevoznik Jakob pripeljal lubenico, da smo se z njo odžejali. Na izletu se nam je pridružil tudi župnik, ki je z nami imel mašo v mali kapeli. Razložil nam je nekaj stvari, ki jih nekateri še nismo vedeli, saj se nas je večina spraševala zakaj križ stoji postrani, namreč zaradi tega, ker je prikazano, kot da ga nosi Jezus na hrbtu. Po maši, na kateri smo sodelovali s petjem, prošnjami in branjem beril smo nabrali še zadnje moči z kruhom in marmelado, nato pa odpeketali nazaj proti Novi Oselici. Za nazaj smo se nekateri animatorji že raznežili in se usmilili ubogih otrok, saj so jih takoo bolele noge=) Ko smo prispeli nas je čakalo že kosilo, ki je dobro prijalo na prazne želodčke. Popoldne se nam je pri delavnicah pridužila tudi Klara, ki nam je pomagala že lansko leto, letos pa je eni skupini predstavila Našo malo kliniko. Razložila je pomen povojev in prevez ter kako se uporabljajo, ko pride do prave poškodbe. Nato smo poskusili tudi sami, povijali smo si noge, roke, glave, oči oziramo vse, saj smo povsod pod kožo krvavi. S temi našimi otroci se bomo gotovo še srečali v zdravstvenem domu, saj jim je šlo odlično od rok. V tem času pa sta potekali še delavnici gori gori sveča, kjer so izdelovali svečke in jih okrasili ter delavnica ding dong, kjer so videli pritrkavanje. Ob koncu smo se poslovili in razigrano odšli domov.

2 komentarja:

bacha pravi ...

In oratorijsko veselje se še kar nadaljuje. :)

Unknown pravi ...

Hvala vsem animatorjem, ki ste pomagali moji mali Mojčici, da je prispela na cilj! Prepričana sem da je bila noroooo utrujena!
lp
Nežka